29
Dec/2019
Objava: Grega
Kategorija: Novice
Ministrstvo za infrastrukturo ima rezerviranih pet milijonov evrov za odpravljanje energetske revščine, a denar že tri leta leži v predalu

Kar 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev po nekaterih ocenah živi v energetski revščini. To pomeni, da marsikateri Slovenec nima denarja za ogrevanje in bo zato preživel zimo na mrazu. Ob tem pa v oči bode dejstvo, da ima država za odpravo energetske revščine že tri leta na voljo pet milijonov evrov evropskih kohezijskih sredstev, pa do zdaj ni porabila niti centa.

Ker ne zmorejo plačevati ogrevanja, ljudje iz stanovanj odstranjujejo radiatorje, njihovi prostori so plesnivi, mraz pa skozi razbita in stara okna neusmiljeno prodira v njihove domove. Družina iz Kamnika živi v preveliki, slabo izolirani hiši: “Ko sem prišla k hiši, smo se ogrevali na kurilno olje, nato sem preračunala, da je cenejše ogrevanje na drva. Pozneje smo zamenjali še peč. A hiša je prevelika, okna so gnila, piha od vsepovsod.” V tričlanski družini je zaposlen le oče, zato nimajo za kurjavo, pred nekaj meseci jim je počila še vodovodna cev: “Vlage je ogromno, bojim se, da se bo razširila še v zgornje nadstropje.”

 

Pomoč potrebuje na tisoče ljudi

Primerov, kot je ta, je veliko, Slovenska karitas s plačilom položnic za ogrevanje, nakupom drv ali kurilnega olja pomaga tisoč ljudem na leto. “Imamo primer gospe, ki živi v stavbi s podrtim dimnikom. Tako celo zimo živi v mrazu, ko pade temperatura pod ničlo, gre v knjižnico ali kakšno trgovino, da preživi dan na toplem,” pripoveduje Saša Eržen in opozarja na vlogo države: “Mi lahko gasimo samo požare, dolgotrajna rešitev je pa odvisna od države.”

 

Država denar ima, zakaj ga ne razdeli?

Ministrstvo za infrastrukturo ima že od leta 2014 na voljo pet milijonov evrov iz programa evropske kohezijske politike za odpravljanje energetske revščine. Do zdaj ministrstvo ni nakazalo niti evra, saj še nima izdelanih kriterijev in metodologije za podeljevanje teh sredstev. “Trenutno delamo to, da povzamemo vse izkušnje, ki so bile do zdaj narejene na nekih drugih sredstvih in da se vse skupaj optimizira, ter da bo potem ta ukrep dejansko dosegel tisti cilj, ki ga konec koncev želimo,” pojasnjuje Bojan Suvorov iz službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

 

“Če bi jih zanimali ljudje, potem bi jim pomagali že letos”

“Gre za evropska kohezijska sredstva, kar pomeni, da bo treba tudi Bruslju polagati račune, zato bo treba vse izpeljati zelo transparentno in dokazati, da je denar res šel tja, kjer je najbolj potreben,” razmišlja novinarka Dnevnika Marjeta Kralj. Do počasnega ukrepanja ministrstva so kritični tudi v Levici, ki je pred časom na to temo zahtevala nujno sejo parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor. “Če bi jih zanimali ljudje, potem bi sprejeli naš predlagani sklep, da se v roku enega meseca naredi shema razdeljevanja teh sredstev in s tem ukrepom bi pomagali ljudem letos,” pravi poslanka Violeta Tomić. A to se ne bo zgodilo, na ministrstvu obljubljajo, da bodo denar začeli deliti prihodnje leto.

Zakaj država že tri leta ne razdeli pet milijonov evrov za odpravljanje energetske revščine v 500 najšibkejših gospodinjstvih? Bo po skoraj polovici pretečenega kohezijskega obdobja še mogoče računati na izvedbo? Kako bi triletno zamudo ministrstvo pojasnilo tistim, ki ta denar krvavo potrebujejo? Kdo in na kakšen način bo izbral gospodinjstva, ki bodo deležna pomoči? Kakšna pomoč je že zdaj na voljo tistim, ki nimajo denarja za ogrevanje svojega doma. O vsem tem v oddaji Koda na Prvem programu Televizije Slovenija.

 
 
Vir: rtvslo.si

Dodaj odgovor