“Ljudje, poglejte okrog sebe, ali imate kakšnega starega soseda, sosedo, ki potrebuje našo pomoč. Napotite ga k nam, pripeljite ga k nam. Preveč je nevidne revščine,” pravijo uporniki.

Ni mi jasno, po kakšnih vzgibih se ravnajo ljudje, ki se postavijo v vrsto pred banko že pol ure pred njenim odprtjem. In tu na UPorniku je enako. Zagrebška cesta 22, Maribor. Odpiralni čas: četrtek od 16. do 19. ure. Do odprtja manjka še 15 minut, pred vhodnimi vrati pa že dvajset ljudi, mogoče celo trideset. Z Marto se postaviva na rob skupine, se ozreva naokoli, maske, razdalja, vse to …

“Boš lahko počakala z mano?” sprašuje. Razumem. V rokah nervozno mečka potrebna potrdila za prvi obisk. Izpiske transakcijskega računa za zadnje mesece, dokumente, ki dokazujejo višino, no, nižino njenih prejemkov. “Za 50 evrov bonov na mesec, to je dosti. Misliš, da bom dobila?”

“Ste že vzeli listek?” naju ogovori hripast glas za mojim hrbtom. Listek? Kakšen listek?…

 
 
Več lahko prebereš na Večerovi spletni strani.
Vir: vecer.com